The story describes a man hunting dormice and seeing someone shaking a pear tree. The man thought it was an oldster, who was always picking up shrubs for spirit distilling. After greeting him, a branch cracks in the pear tree, then the bear roars and falls down. Both the man and the bear run their own way.
Collected by Milena Ožbolt: ANDREJEVA stopinja: folklorne pripovedi iz Loške doline, Blok, Loškega Potoka in okolice Cerkniškega jezera ter Babnega Polja; Ljubljana: Kmečki glas, 2004, p. 268.
Koku je medvejda pozdravu
Je blu ankat jesienǝ, ku je šu naš pouham nastavǝt u Juorčou grǝč. Se je žje mrak dejlou, ku je šu nazaj. Na vrh Juorčouga griča je pa ana stara drobníca rastla pa vidǝ naš, de je nǝkdu guarǝ pa hruško triese. Je mislu, de je stric, k-je zmierej grmujǝnce nabierou za šnopc. Pa ga lǝpu obgouori: »Dobǝr véčǝr, stric! Bo za šnopc, bo?«
Tu rječe, takrat pa u-hruškǝ še bǝl zašǝmi pa nejkaj puočǝ – pa mjedvǝd zarjovi pa dual pade.
Naš je pa tud zatulu – pa sta letejla usak u-suoj kraj!
